Slovenščina

Pogosto zastavljena vprašanja

Zakaj Enakovredni Denarni Sistem?

Zavedamo se, da je večina trenutnega trpljenja na Zemlji posledica ljudi, ki drug drugemu onemogočamo enakovreden dostop do življenjsko potrebnih virov. To se najbrž dogaja že od samega začetka. In sistem – v katerem živimo – je skozi desetletja postajal vse bolj neusmiljen. Ljudje smo kot rasa pričeli poosebljati neenakovrednost in popoln prezir do življenja, kar nas je pripeljalo do razpotja: se bomo ustavili in pričeli drug drugega obravnavati enakovredno ali pa bomo sklenili krog in končali naše potovanje?

Naš predlog je, da ustvarimo platformo, s katero bomo ljudem omogočili, da prenehamo s to norostjo. To lahko dosežemo z vzpostavitvijo Enakovrednega Denarnega Sistema, kjer bo vsak človek na Zemlji imel pravico do enakovrednega, brezpogojnega dohodka – od rojstva do smrti. Cilj Enakovrednega Denarnega Sistema je odstraniti strah in boj za preživetje iz tega, kar imenujemo ‘življenje’. To bo vzpostavilo stanje enakovrednosti – v katerem se lahko pričnemo učiti, kaj pomeni živeti skupaj in drug drugemu zaupati.

Če poenostavimo – denar je orodje, ki ga trenutni sistem uporablja za vzdrževanje nadzora nad ljudmi.

Trdimo, da se lahko denar uporabi za dobro, če razumemo kako deluje in spremenimo pravila delovanja. Tako lahko pridemo do novega dogovora o tem, kako želimo živeti v svetu, kjer smo vsi obravnavani kot enakovredni.

Zakaj uporabiti denar kot rešitev – nas ne bo znova pripeljal do korupcije?

Denar kot tak ni slab in sam po sebi ne narekuje pohlepa. V trenutnem sistemu sta način uporabe in definicija denarja tisti, ki vzpodbujata pohlep – takšna so dogovorjena pravila. Pravila – na katerih je denar osnovan – se lahko spremenijo. Primer takšnega pravila: nihče nima pravice do denarja dokler zanj ni delal. To pravilo pravi, da otroci v tem svetu niso deležni nobene podpore, razen prek staršev, ki za otrokovo vzdrževanje služijo denar z delom, ali pa posredno od preusmerjenih davkov. (Tretji način bi lahko bila dobrodelnost, vendar ta pristop nima pravega dolgoročnega učinka.) Posledica tega pravila je, da otroci, ki se rodijo na ta svet, v tem sistemu nimajo pravice do obstoja. Saj dejstvo, da nek otrok obstaja, še ne zagotavlja njegove pravice do življenjsko potrebnih sredstev, to pa je denar. Pravice pridejo šele z delom in če si nisi sposoben kupiti pravice do obstajanja skozi delo, se mora najti nekdo drug, ki ti lahko to pravico kupi.

To pravilo ustvarja stanje strahu, kajti pod takšnimi pogoji nikogaršnji obstoj ni varen, saj je tvoja sposobnost življenja stalno odvisna od tvoje sposobnosti pridobivanja denarja iz sistema.

Iz tega lahko preprosto sklepamo, da so pravila denarnega sistema tista, ki povzročajo boj za preživetje. Moramo se zavedati, da je takšen boj posledica pravil družbe, ki jih je ustvaril človek, ne pa stanje življenja kot takega.

Številni uporabijo argument, da ‘boj za preživetje’ najdemo tudi v živalskem svetu, kar nato izpostavijo kot razlog, zakaj je takšen boj na splošno neizogiben. Toda če pogledamo iz ustreznega zornega kota – ta argument ne drži, ker na zdajšnji ravni ni nobenega razloga, da bi obstajala lakota ali da bi kdorkoli živel v pomanjkanju. Dejansko je danes dovolj stvari za vse – to dejstvo je dobro znano – in razlog zakaj ni prišlo do nobene spremembe je v pomanjkanju politične volje.

Pohlep moramo razumeti. Ustvari se iz strahu, da nekoč nečesa ne bo dovolj. Zato se nekdo odloči pograbiti čim več, brez najmanjšega upoštevanja drugih, ker v stanju strahu lahko človek deluje le v lastnem interesu. Še posebej, ko gre za strah pred smrtjo.

Toda strah in pohlep v trenutku izgineta, ko obstaja oskrba, ki ji lahko vsi zaupamo, ker nam bo, ne glede na kakršnekoli dogodke, še vedno omogočen dostop do vsega kar potrebujemo za dostojno življenje na tem svetu.

Iz tega lahko razberemo, da bodo takšne oblike pohlepa izginile, ko se bo ljudem povrnilo zaupanje in se bodo zzavedali, da takšno vedenje ni več potrebno.

Denar lahko praktično uporabimo kot ključ za spremembo človeške izkušnje na Zemlji v takšno, kjer se bomo sprehajali po ulici brez strahu pred ropom in dejansko začeli drug drugemu zaupati.

Ne bi bilo bolje, da denarja sploh ne bi bilo?

Ne. Zaradi preprostega razloga: vzpostaviti moramo enakovrednost na osnovni fizični ravni – enakovreden dostop do prebivališča in elektrike, enakovreden dostop do hrane in vode, enakovredno zdravstveno nego in izobrazbo. To pomeni, da bomo delali v ekonomiji dobrin in storitev. Zato je precej bolj učinkovito med vse naenkrat razporejati eno samo surovino – denar – kot pa med vse neprestano razporejati vse različne surovine in storitve. Saj lahko s tem, ko imamo vsak svoj denar, dostopamo do vsega kar potrebujemo po potrebi, na primer v nakupovalnih centrih in prodajalnah. Takojšnja odstranitev denarja bi vodila v kaos in anarhijo, ker ne bi bilo nobenega merila – medtem ko je Enakovreden denar zelo specifično merilo, ki bo vsem zagotovilo življenske potrebščine. Denar je orodje, ki omogoča nadzor distribucije na urejen način.

Edina druga alternativa za denar je menjava. Toda uporaba menjave na globalni ravni kot nadomestilo za denar je precej nepraktična. Upoštevati moramo že zgolj to, da je sama menjava vodila v iznajdbo denarja, s tem ko je število ljudi naraščalo. Lažje je izraziti vrednost vseh dobrin in storitev z eno dobrino, ki je najlažje dostopna vsem. Tako je princip menjave že zajet v denarju, če je ta pravilno osnovan, vrednost pa se ohrani. Očitno to ne drži za trenutni sistem, kjer je vrednost denarja izražena z dolgom.

Vendar če imamo vsi enakovreden denar, kdo bo sploh opravljal potrebna dela za obstoj družbe?

Tu moramo biti zelo natančni. Trenutno imamo sistem v katerem obstaja nešteto služb in opravil, ki jih je potrebno opraviti. Te številne službe in opravila so zasnovana na osnovi trenutnega denarnega sistema, ki pravi, da vsak mora opravljati neko delo, da mu je omogočen dostop do denarja, ki ga nujno potrebuje za obstoj. Če torej pogledamo, kakšna je narava večine služb in opravil, vidimo, da ne obstajajo nujno iz potrebe po fizični podpori človeškega obstoja ali za izboljšanje kakovosti življenja. Ravno nasprotno, v veliko primerih bomo opazili, če smo samoiskreni, da nek izdelek, ki ga prodaja podjetje, v resnici sploh ni potreben. Toda obstoj takšnih izdelkov opravičujemo skozi potrebo po zaposlenosti. Popolnoma nepomembno je, če sta nek izdelek ali storitev sploh potrebna in če pripomoreta k lažjemu življenju ali ne, dokler obstaja tržišče zanju, ki podjetju omogoča zaslužek, in je za zaposlene vir prihodka brez katerega ne bi mogli preživeti.

Vzemimo za primer službe v klicnem centru. Številna podjetja zaposlujejo ljudi v klicnih centrih za povečanje prodaje. Toda če pogledamo takšna podjetja: s tem zgolj skušajo prodati izdelek, ker morajo kot podjetje preživeti tako, da ustvarijo prihodek. Veliko podjetij je v tem zelo specifičnih, saj poudarjajo pomembnost potrebe po njihovem izdelku, čeprav se popolnoma zavedajo, da ni res, kar govorijo. Tako delavci v proizvodnji skupaj z delavci v klicnem centru izvajajo opravila, ki v resnici nič ne pripomorejo k večji kakovosti življenja na Zemlji in kjer enakovrednost življenja na njej sploh ni med prioritetami.

V Enakovrednem Denarnem Sistemu takih služb ne bo več treba opravljati, saj je edini razlog za njihov obstoj ustvarjanje prihodka. Pri tem sploh ne omenjamo tistih služb in opravil, ki življenju dejansko škodujejo in ga uničujejo. Le-teh pa je med vsemi precej. (Na primer: izsekavanje pragozdov, pobijanje živali za kožuh, slonovino, izdelava orožja in trgovanje z njim – da bi razumeli obseg tega področja, si moramo le ogledati izdatke vojske ZDA; vojake morajo usposobiti za vojno in ubijanje – bi se sploh kdo pridružil vojski, če ne bi imel potrebe po prihodku? – trgovanje z alkoholom, itd.)

Zdaj pa poglejmo, katera opravila in službe so nujni za kakovostno življenje na Zemlji.

Številni razpravljajo o tem, kdo bo ta dela sploh opravljal. Zakaj bi kdo sploh bil motiviran za karkoli?

Pa poglejmo takole: morajo biti ljudje plačani zato, da se umijejo? Ne, ker nas večina razume pomembnost higiene, pa tudi zato, ker pri tem uživamo. To je primer opravila, ki temelji na razumevanju in ki ga ne opravljamo za prihodek, je del skrbi zase. Toda za normalno umivanje potrebujemo vodo iz vodovoda. Ker živimo v skupnosti razumemo, da bi dostop do vode vsem koristil in razumemo tudi, da bi bil en sam nadzorni sistem učinkovitejši pri zagotavljanju te vode, kot pa da si jo mora priskrbeti vsak sam. V sklopu skupnosti se dogovorimo, kdo bo prevzel odgovornost za zagotavljanje pitne vode. To je osnovni zdravi razum, ki nima nič opraviti z računanjem prihodka, ima pa opravka s skrbjo zase in razumevanjem, da kar je najbolje za vse, je najbolje zame. Enak postopek velja tudi za vse ostale potrebe – iz katerih bi nastale javne službe.

S tehnologijo, ki je trenutno na voljo, sploh ne bi bilo potrebe po tem, da vedno delamo, saj se dela ne bi opravljala iz potrebe po prihodku, temveč po principu kar je najboljše za vse.

Za praktično izvedbo tega bi potrebovali dvojni (dualni) denarni sistem, saj je v prvem koraku potrebno organizirati osnovo družbe, ki bi vzpostavila Delovni Sistem. Ta bi predstavljal fizično podporo celotni družbi. Z vpeljavo Enakovrednega Denarnega Sistema bi poskrbeli za urejanje dostopa do osnovnih dobrin in storitev. Preprosto, vsak bi brezpogojno prejemal enak znesek denarja, kar bi omogočilo razporejanje osnovnih dobrin in storitev. To pomeni, da bi ta denar vsak lahko zapravil zgolj za dobrine in storitve, ki po dogovoru spadajo pod nujne za dostojno življenje, kot na primer: ustrezno prebivališče in elektrika, voda, hrana, oblačila, izobrazba in zdravstvena nega. Tisti, ki aktivno sodelujejo v sistemu dela, bi dobili dodaten zaslužek. Ta zaslužek bi bil enak za vse udeležence glede na enote časa, ki so ga vložili v delo in ne glede na naravo opravila.

Ne spreglejte, da smo z zgoraj povedanim že poskrbeli za vse udeležence.

Prihodek iz delovnega sistema pa bo druga vrsta denarja, ki nima omejitev glede uporabe. Tako ustvarimo prostor za tiste, ki bi se radi vključili v zagotavljanje določenih dobrin in storitev, ki niso nujno potrebne, a bi jih številni radi imeli. Ta prostor bo deloval kot prosti trg znotraj Enakovrednega Denarnega Sistema. Ljudje, ki bodo opravljali službo, bodo deležni širše izbire dobrin in storitev glede na njihove želje. Upoštevajte, da kljub temu, da bo posledično prišlo do sprememb zasebnega premoženja, dejanska revščina ne bo mogla več obstajati, ker ima vsak zagotovljen dostojen minimum, kar je v skladu s pravico do dostojnega življenja.

Toda kako lahko zagotovimo, da bodo osnovne ustanove dostopne vsem?

To bo urejeno s sistemom vpoklica, kjer bodo vsi po končani šoli opravili 4 leta obveznega dela znotraj poljubnega področja, ki je nujno potrebno za vzdrževanje osnovnega podpornega sistema na svetu. S tem bo zagotovljeno, da so osnovne dobrine vedno dostopne vsem, in glej: to te bo stalo le 4 leta dela za katerega dobiš dodatno plačilo (denar od dela)!

Osnovni podporni sistem vključuje pridelavo hrane in vse javne službe, kot so na primer tiste v zgornjem seznamu.

Pa lahko nekdo kar iz nič ustvari denar – ali ni ravno to vzrok sedanje denarne krize?

Tako je. Kar predlagamo je fiat denarni sistem. To je denar, ki je ustvarjen in izdan neposredno s strani centralne institucije in je označen za legalnega.

Da bi razumeli trenutno denarno krizo moramo razumeti naslednje: ta ni nastala zaradi tega, ker je denar ustvarjen ‘iz nič’, temveč zgolj zaradi postopka, na podlagi katerega je ves denar izdan kot posojilo z obrestno mero.

To pa je popolnoma v nasprotju z našim predlogom, kjer denar ni namenjen temu, da bi ga uporabljali kot sredstvo za izkoriščanje soljudi ter za moč in nadzor nad njimi, pač pa da si omogočimo lažje življenje. Slednje sicer navajajo otrokom v šolah kot razlog za obstoj denarja, vendar pa jim na žalost ne povejo celotne zgodbe.

Kot smo pojasnili zgoraj – denar bo orodje, ki bo na razpolago za zagotavljanje dostopa do življenjskih dobrin, ne bo pa ‘posojilo’, ker ga imaš pravico imeti: bo popolnoma tvoj.

Kako bo Enakovredni denar izgledal – kako bo vse skupaj delovalo?

Najbolj praktično bi bilo, da bi bil ves denar v elektronski obliki, saj bi ga lahko tako enostavno prenašali iz ene (ali več) centralne točke do vseh posameznih računov. Tak sistem zahteva, da ima vsaka trgovina/skladišče digitalno plačilno tehnologijo, ki deluje na čip. Sistem plačevanja bo zelo podoben trenutnemu. Če se vprašamo, kakšen čip potrebujemo, lahko izbiramo med takšnimi, kot so v plačilni kartici ali pa mikro-čipi, ki so vstavljeni pod kožo – karkoli bi delovalo najbolje. Mikročip ima to prednost, da ga ne moremo izgubiti, saj bi v tem primeru (če bi ga izgubili) lahko imeli probleme s plačilom osnovnih dobrin, ker bi morali čakati, da naredijo novega. Kakorkoli, bistvo tukaj je, da vzpostavimo digitalni sistem, ki bi deloval preko uporabe bančnih kartic ali mikročipov.

Digitalni denar je bolj primeren, ker tako kot je denar enostavno ustvarjen, tako mora biti tudi izbrisan. To bi se zgodilo v trenutku, ko bi denar uporabili pri nekem plačilu. Na primer: ko si kupimo par čevljev, ustrezna količina denarja, ki smo jo ravnokar porabili, ne bo ‘prenesena’ iz našega računa na račun trgovine, ampak bo denar enostavno izbrisan z našega računa. Zapomnite si: namen denarja je ta, da ima vsak enakovreden dostop do vseh osnovnih življenjskih potrebščin. Na ta način ni nobenega razloga, da bi denar obstajal, ko je enkrat odslužil svoj namen.

V sklopu tega bi lahko denar nakazovali mesečno ali pa kot letni dohodek.

Celotna izkušnja povezana z denarjem – kaj ta je in kako ga uporabljamo – se bo s tem vsekakor spremenila.

Kako bo Denarni sistem upravljan – komu lahko zaupamo?

Najboljša rešitev na tem mestu bi bila ustanovitev administracije – in ne vlade – ki bo nadzorovala sistem. Seveda poudarjamo, da bi moral biti sistem večinoma avtomatiziran, ker se s tem razblini možnost za zlorabo. Administracija se bo v celoti zamenjala vsako leto, glede na večinsko izglasovanje ljudi, kjer je vsak posameznik lahko ‘na poziciji’ le enkrat in nato nikoli več.

Za ustrezno izobrazbo ljudi na tem delovnem mestu bo organiziran poseben učni program, kjer bo test po eni strani vseboval potrditev sposobnosti/veščine za to delo, po drugi pa (še bolj pomembno) če se osebi sploh lahko zaupa takšno odgovornost, kjer se mora vedno ravnati po principu kar je najboljše za vse.

Zavedati se moramo, da našim trenutnim voditeljem ni potrebno opraviti nikakršnega testa o njihovi integriteti, da bi lahko prišli na ‘položaj’ – zdaj zmaga na volitvah tisti, ki mu uspe najbolje preslepiti občinstvo, kar pa je razlog za to, da se svet nikoli ni spremenil. V Enakovrednem Denarnem Sistemu takšne oblike zlorabe ne bodo več mogoče.

Become an Activist for Life and Global Transformation